Tone plavič je rezultat 1-letnega dela. Ko smo prenehali z razvojem Gregorja, ki še zdaleč ni bil popoln, smo se odločili, da se naslednje podmornice lotimo z večjim premislekom in načrtovanjem. Približno polovica časa njene izdelave je bilo namenjeno samo načrtovanju in risanju 3D modela v progamu SolidWorks. Ker smo imeli pri Gregorju velike probleme z nenatančnostjo komponent, izdelanih z ročnimi metodami, smo pri Tonetu večino komponent oblikovali tako, da se jo naredi z enim izmed naslednjih računalniško vodenih postopkov izdelave: rezanje na laserskem rezalniku, 3D printanje ali rezkanje. Tako smo lahko zagotovili veliko večjo skladnost posameznih delov, kar nam je kasneje precej olajšalo sestavljanje celotne podmornice.
Ohišje je narejeno iz akrilnega stekla. Sestavljeno je iz cevi s prirobnicama in dvema pokrovoma. Spajanje cevi in prirobnic z mravljično kislino ali kloroformom smo testirali tudi sami, a smo za izdelavo končnega izdelka zaprosili podjetje Acrytech, ki nam je zagotovilo veliko natančnejši in lepši izdelek. Za tesnenje, ki nam je pri Gregorju predstavljalo velik problem, smo uporabili krožno tesnilo (ohring) med pokrovom, v katerem je utor zanj ter prirobnico. Oba dela pričvrstimo skupaj na vsaki strani s šestnajstimi vijaki. Na sprednji in zadnji pokrov sta z magneti pritrjeni 3D naprintani kupoli, od katerih ima zadnja tudi rep. Nasproti vsake kupole smo okoli cevi namestili tudi dva "ovratnika" ki skrbita za večjo hidrodinamičnost.
Notranji sestav podmornice lahko razdelimo na sprednji in zadnji del. Prvi vsebuje cilinder z batom za spreminjajnje plovnosti, veliko sprednjo utež, dva sistema za manevriranje ter sončne celice. Vse te komponente so s pomočjo puš vrtljivo vpete na cilinder, kar nam omogoča zavijanje (o tem kasneje). Zadnji del pa vsebuje vso elektroniko, baterije, glavni krtačni DC motor s prenosom za spreminjanje plovnosti s krogličnim vretenom z matico na koncu bata, ki skrbijo za spreminjanje plovnosti. Na notranjo stran zadnjega pokrova je pritrjena še ena večja utež, s katero lahko dosežemo nevtralo plovnost celotne podmornice.
Za razliko od štirih brizg, ki smo jih uporabili pri Gregorju za spreminjanje plovnosti, smo se pri Tonetu odločili za en, malo večji cilinder z batom. Cilinder je prav tako kot ohišje izdelan iz cevi iz akrilnega stekla ter dveh, različno velikih prirobnic, od katerih je ena z vijaki pritrjena na sprednji pokrov, ki ima v središču luknjo za pretok vode. Bat, ki se premika po cilindru in tako manjša prostornino celotne podmornice in posledično spreminja njeno plovnost je sestavljen iz aluminijaste glave z dvema NAP 300 tesniloma, aluminijaste cevi s prirobnico, na katero se pritrdi matica, ki spreminja krožno vrtenje krogličnega vretena v linearno.
Za večjo agilnost smo vključili še dva sistema, ki spreminjata težišče podmornice in jo lahko tako poljubn nagibata ali obračata. Prvi je sestavljen in motorja s trapeznim vretenom, ki premika jekleno utež v smeri osi vretna ter, prav tako v tej smeri, rahlo spreminja pozicijo težišča celotnje podmornice. Tako jo lahko nagibamo po dolžini. Drug sistem pa nam omogoča njeno zavijanje. Kot že omenjeno zgoraj, je celoten sprednji del, ki vsebuje oba sistema za manevriranje, vrtljivo vpet okoli glavnega cilindra. Sprednji del vsebuje na spodnji strani tudi veliko utež (7 kg), ki hoče biti vedno obrnjena navzdol. Na cilinder pa je nepremično nameščen večji zobnik, ki je posredno povezan s celotno podmornico, tudi ohišjem, razen s sprednjim delom, ki se lahko obrača. Nanj je nameščen še en motor z osjo in manjšim zobnikom, ki se vrti okoli večjega, nameščenega na cilinder. Ko se motor obrne, se celoten sprednji del zavrti okoli cilindra, a ker velika utež tišči navzdol, se obrne celotno ohišje, ki je prek sprednjega pokrova pritrjeno na cilinder in tako se krila, ki skrbijo za jadranje, nagnejo, kar povzroči silo v stran - zavijanje.