Gregor je prvi in najmanjši prototip podvodnega jadralca. Pomagal nam je razkriti največje probleme in področja, ki smo jim morali ob nadaljnjem delu posvetiti (naj)več pozornosti. V tem prototipu še nismo implementirali kril za horizontalno premikanje, zato se je Gregor premikal le v navpični smeri. S tem smo se lahko posvetili PID kontorlerju le za spreminjanje plovnosti, kar nam je kasneje prišlo zelo prav.
Kot bat in cilinder za spreminjanje plovnosti smo uporabili kar štiri brizge, ki jih je koračni motor preko trapeznega vretena in matice premikal naprej in nazaj. Za ohišje smo uporabili cev iz akrilnega stekla, pokrove pa smo postružili iz trde plastike v katere smo vrezali utor za ohring. Vse v notranjosti je bilo pritrjeno na leseno ploščo, ki smo je zrezali na laserskem rezalniku. Ker se je prvotna zvijala in nam je to predstavljalo velike probleme smo morali kasneje izdelati debelejšo. Ohišje (nosilec) za koračni motor smo natisnili s 3D tiskalnikom. Da smo ob postavitvi brizg na sredini dosegli nevtralno plovnost smo morali doseči enako razmerje med maso in volumnom kot voda - en kilogram na liter volumna. Ker so bile vse potrebne komponente veliko prelahke, smo morali dodati veliko balasta. Zvarili smo veliko jekleno utež, ki smo jo pritrdili na leseno ploščo v notranjosti. A ker je bilo to premalo smo ob vsakem testiranju na zunanjo stran pritrdili še potapljaške uteži iz svinca.
Ker je bila ta podmornica narejen zelo hitro, saj smo jo hoteli čim prej vreči v vodo, je kasneje prihajalo do velikih problemov. Vedno smo imeli probleme s tesnenjem, saj smo pokrove le pritisnili v cev, namesto da bi jih močneje pritrdili z vijaki. Kot že omenjeno se je prvotna plošča zvijala, kar je pomenilo nelinearno premikanje batov v brizgah. Elektronika je bila samo kup žičk, ki je sicer deloval, a estetsko ni bil najbolj prijeten.
Gregor je bil za projekt ključnega pomena, saj nam je razkril, kako pomembno je dobro in intenzivno načrtovanje, kar smo kasneje tudi upoštevali.
