podvodni jadralec

Podmornica, ki jo izdelujemo ni običajna podmorinca, saj je tipa 'podvodni jadralec'. To pomeni, da za pogon ne uporablja nikakršnega aktivnega pogona kot so propelerji ali ladijski vijaki, temveč se avtonomno premika le s pomočjo enostavne fizike:


uporablja bat, s katerim uravnava količino vode v cilindru (tako spreminja volumen nortranjega dela podmornice) in posledično svojo plovnost. Po definiciji vzgona bo predmet, ki je gostejši od vode potonil, tak ki je redkejši bo plaval, predmet z enako gostoto kot voda pa bo v njej lebdel. Naša podmornica lahko tako s spreminjanjem volumna posledično uravnava svojo gostoto ter plovnost. Ko je podmornica na gladini, s pomočjo glavnega motorja premaknemo bat v cilindru tako, da izrine večino vode iz njega in tako povzročimo, da podmornica poveča svojo prostornino in gostoto, ki je sedaj manjša kot vodina in zato lahko plava na površini. Ko se hoče podmornica potopiti pa naredi ravno obratno. Bat premakne nazaj, tako da lahko pride v cilinder voda in s tem zmanjša svojo prostornino ter poveča gostoto. Vmes bat preide čez točko, ko je podmornica nevtralno plovna, to pomeni, da lebdi v vodi. Ker je sedaj podmornica gostejša od vode začne svojo pot proti dnu. Ker pa ima krila ne tone naravnost navzdol, ampak le-ta del navpične hitrosti sprmenijo v vodoravno in tako "jadra" pod kotom proti dnu. Ko pa doseže določeno globino, bat ponovno izrine vodo iz bata, poveča prostornino, zmanjša povprečno gostoto ter pridobi pozitivno plovnost. Na začetku vzpona se s pomočjo sistemov za manevriranje za 180° obrne okrog vzdolžne osi, saj morajo kril ob vzponu delovati v nasprotno smer kot ob spustu. Tik pred površjem se ponovno obrne v prvotno orientacijo. Nato se celoten postopek ponovi.


Podmornica tako jadra skozi vodo zelo podobno kot jadralno letalo, le da lahko zaradi večje gostote vode od zraka in možnosti spreminjanja lastne gostote jadra tudi navzgor. Sicer se premika veliko počasneje kot običajne podmornice s propelerji, a je energetsko veliko bolj učinkovita, saj za premikanje porablja elektriko le ko premika bat na površju in pred dnom, ko hoče spremeniti smer, med samim premikanjem pa je bolj kot ne v fazi mirovanja in zbiranja podatkov.